Od gimnazijske učilnice do študija farmacije v Ljubljani
Nekdanja dijakinja Gimnazije Ruše danes obiskuje študij farmacije v Ljubljani. V pogovoru je predstavila svojo izobraževalno pot, spomine na srednješolska leta, prve korake v laboratoriju ter izkušnje, ki so ji pomagale pri prehodu na zahtevno univerzitetno okolje.
Njena zgodba je zanimiva za dijake, ki razmišljajo o naravoslovnih študijih, delu v zdravstvu ali nadaljevanju izobraževanja po programu farmacevtski tehnik. Poudarja, da so pri odločitvi pomembni radovednost, vztrajnost in pripravljenost na redno delo.
Prvi koraki na Gimnaziji Ruše
Za farmacijo se je začela zanimati že v srednji šoli, ko je pri pouku kemije in biologije spoznavala povezavo med naravoslovnimi zakonitostmi in zdravjem človeka. K odločitvi je prispevalo tudi praktično delo, saj je lahko teoretično znanje preverjala pri vajah in laboratorijskih poskusih.
Na šolsko okolje jo vežejo spodbudni učitelji, sodelovanje s sošolci in občutek, da se lahko obrne na več virov podpore. Pri načrtovanju nadaljnje poti ji je koristilo tudi spremljanje informacij o šoli, kjer so objavljene novice, dejavnosti in podatki o izobraževalnih programih.
Kaj ji je dala srednja šola
Po njenem mnenju srednja šola ni pomembna le zaradi ocen. Naučila se je razporediti čas, pripraviti na preverjanje znanja in vztrajati pri nalogi, tudi kadar rešitev ni bila takoj jasna. Prav te navade so ji pozneje pomagale pri obsežnem študijskem gradivu.
Posebej ceni laboratorijske vaje, pri katerih je spoznala pomen natančnosti, varnega ravnanja s snovmi in zapisovanja rezultatov. Te izkušnje so ji dale bolj realno predstavo o delu, ki jo čaka na področju farmacije, kemije in biomedicine.
Laboratorij kot prostor za razumevanje
Študentka pravi, da je pri farmaciji pomembno povezovati več predmetov hkrati. Kemija razloži lastnosti učinkovin, biologija pomaga razumeti delovanje organizma, matematika pa je uporabna pri izračunih koncentracij in odmerkov. Zato posameznega predmeta ne vidi kot ločenega, temveč kot del širše celote.
Pri praktičnem delu štejejo tudi majhne podrobnosti: pravilno odmerjanje, čista oprema, urejeni zapiski in dosledno upoštevanje navodil. Srednješolske vaje so ji pokazale, da dober rezultat ni posledica naključja, ampak premišljenega postopka.
Prehod na fakulteto v Ljubljani
Prehod iz srednje šole na fakulteto je opisala kot zanimiv, vendar zahteven. Predavanj je veliko, snov je obsežna, odgovornost za učenje pa je večinoma na študentu. Za uspeh ni dovolj, da se začne učiti tik pred izpitom, saj se vsebine hitro nadgrajujejo.
| Vidik izobraževanja | Srednja šola | Študij farmacije |
|---|---|---|
| Način dela | Več usmerjanja učiteljev | Več samostojnega načrtovanja |
| Obseg snovi | Razporejen po predmetih | Obsežen in medpredmetno povezan |
| Praktične vaje | Uvod v laboratorijsko delo | Zahtevnejši postopki in meritve |
| Preverjanje znanja | Pisni in ustni preizkusi | Kolokviji, izpiti in praktične naloge |
| Podpora | Neposreden stik z učitelji | Svetovalne službe in študentske skupine |
Pri učenju uporablja zapiske s predavanj, strokovno literaturo in ponavljanje v krajših časovnih razmikih. Pri utrjevanju angleškega strokovnega izrazja so ji koristila tudi spletna učna gradiva, saj je velik del farmacevtskih virov objavljen v angleščini.
Ritem študentskega vsakdana
Študijski dan ni sestavljen samo iz predavanj. Vključuje pripravo na vaje, delo v laboratoriju, samostojno branje in urejanje zapiskov. Pomembno je tudi, da si študent vzame čas za počitek, gibanje in druženje, saj dolgotrajno učenje brez premorov zmanjša zbranost.
Pri ohranjanju energije ji pomaga urejen dnevni ritem. Tudi skrb za prehrano je del študentske organizacije, zato spremlja informacije o šolski prehrani, ki so uporabne že v srednješolskem obdobju pri oblikovanju zdravih navad.
Koristne navade pri študiju so:
- tedenski razpored obveznosti in rokov;
- sprotno ponavljanje zahtevnejših poglavij;
- urejeni zapiski z označenimi ključnimi pojmi;
- kratki odmori med daljšim učenjem;
- pravočasno iskanje pomoči pri nerazumljeni snovi.
Dejavnosti zunaj predavalnice
V času srednje šole so ji veliko pomenile tudi dejavnosti zunaj rednega pouka. Tekmovanja, projekti, naravoslovne delavnice in sodelovanje pri šolskih dogodkih so ji omogočili, da je preverjala svoje interese ter pridobivala samozavest pri predstavitvah.
Mednarodne izkušnje in stik z drugimi okolji so ji pomagali pri sporazumevanju, prilagajanju in samostojnosti. Mlad človek se pri takšnih dejavnostih nauči, da se znanje uporablja tudi zunaj učilnice, pri sodelovanju z ljudmi različnih pogledov.
Izkušnje, ki jih priporoča dijakom, so:
- sodelovanje pri naravoslovnih projektih;
- udeležba na tekmovanjih brez strahu pred neuspehom;
- izmenjava zapiskov in razlaga snovi sošolcem;
- obisk dni odprtih vrat na fakultetah;
- pogovor s študenti o njihovih izkušnjah.
Nasvet bodočim študentom
Bodočim študentom farmacije svetuje, naj si pred vpisom ustvarijo čim bolj jasno predstavo o predmetniku, zahtevnosti in možnostih nadaljnje kariere. Dobro je obiskati predstavitve fakultet, primerjati študijske programe ter razmisliti, ali posameznika res zanimajo kemija, biologija, zdravstvo in natančno delo.
Ob tem naj dijaki ne zanemarijo svojih interesov in odnosov. Uspeh ni odvisen samo od popolnih ocen, temveč tudi od vztrajnosti, odgovornosti in pripravljenosti sprejeti napake kot del učenja. Njena izkušnja kaže, da lahko dobra srednješolska podlaga pomembno olajša prve korake na fakulteti.
Najbolj praktičen začetek je preprost: izbrani študij pravočasno raziskati, urediti tedenski načrt učenja in pri vsaki naravoslovni vsebini poiskati povezavo z resničnim delom farmacevta.